Religija, mitološka bitja, sveto

Religija del zgodovine kot tudi sedanjosti.

Religija združuje določena prepričanja in dejanja, ki se skupaj nagibajo k tako imenovanim svetim. Svetim kot nekaj nevidnega preprostim očem, kot nekaj nadnaravnega, kot sila mističnega. Religija obstaja od kar so na Zemlji živa bitja. Skozi zgodovino gledano bolj ali manj v človeški podobi, če upoštevamo tudi razna mitološka bitja. O dolgotrajnem obstoju verovanja in različnih ver pričajo najdeni zapisi, besedila, simbolni zapisi, najdene arheološke izkopanine in pričevanja skozi čas.

 

Več religij ena rdeča nit.

Religij kot vemo obstaja več vrst. Med sabo se razlikujejo glede na vsebino, a vendarle imajo vse podobno rdečo nit. Vsebina se razlikuje tudi na čas v katerem obstaja določena religija. Ta se ponavadi zrcali glede na družbo in družbena pravila, norme kot tudi glede na geografska področja v katerem določena religija prevladuje med populacijo. Danes smo priča vse večjemu mešanju tovrstnih verskih tokov, ki se dogajajo zaradi vse večjega preseljevanja ljudi, ki pripadajo različnim religioznim skupinam. Vsaka religija ima svoje principe delovanja in udejstvovanja. Pri mešanju dveh ali večih se dogajajo razna prepletanja, ki ne potekajo vedno enostavno in skladno. V praksi je to iz ptičje perspektive podobno igri sestavljanja dveh različnih sestavljank v eno celoto.

 

Nepotrebno jabolko spora.

Ves čas je religija prevečkrat jabolko spora med posamezniki, med religioznimi skupinami oziroma med večjim delom populacije. Večina vojnih stanj se je vnelo prav zaradi različnih pogledov in stališč različnih religij. Ali za to obstaja prikriti razlog v ozadju ali pa se preprosto ljudje moramo iz tovrstnih situacij nekaj naučiti. Povsem zdrav razum si te situacije težko obrazloži in najde smisel saj verski spori ponavadi prinesejo v veliki meri negativne posledice.

 

Mnogoverstvo iz drugega zornega kota.

Iz drugega zornega kota pa lahko poiščemo morda koristi istočasnega obstoja mnogoverstev. Razlike so lahko dobro izhodišče za odkrivanje različnih znanj in modrosti za polnovredno življenje s pridihom enakih in enakovrednih možnosti. Obstoju svobodne odločitve za življenje po nekih določenih ne škodoželjnih principih ni kontradiktorno in je smiselno, da se ga upošteva. Ne zgolj zaradi takšnega zapisa v ustavnih pravicah, temveč tudi iz vidika humanosti ne glede na navidezne medsebnojne razlike. Verjetno ni potrebno posebej aplicirati na postavljanje mej v okviru morale in etike. Kajti brez posebnih poglabljanj je to sposoben prav vsak posameznik izmed nas, če si to le dovoli.

 

Ne glede na religijo izvor človeka je enak.



Komentarji so izklopljeni.

Call Now Button