Žajbelj za večno mladost in nesmrtnost

Ali imate žajbelj na vrtu?

Žajbelj, nizek, močno razvejan in vednozeleni grmiček, je že od starega veka zelo cenjeno domače zdravilno zelišče. Skozi čas je veljal za rastlino, ki človeku povrne nesmrtnost. Prepričani so bili, da bo človek, ki ga goji na svojem vrtu, ostal večno mlad. Njegovo latinsko ime ˝salvia˝ pomeni rešiti oziroma zdraviti. Vsebuje rumenkasto zeleno eterično olje, smole in čreslovino.

 

 

O žajblju iz zeliščarskih knjig in ljudskega zdravilstva.

Žajbelj čisti kri, zdravi rane, krepi živce in jih hkrati pomirja, ureja potenje, znižuje količino sladkorja v krvi, pomaga izločati sluz iz dihal in iz želodca, pomaga vzbuditi tek ter ugodno vpliva na prebavo. Učinkovito deluje proti vnetju dlesni, žrela, ustne votline, črevesja, želodca, jeter, žolčnika in mokril. Sicer kljub vsem zdravilnim učinkom se dolgotrajno ali prekomerno uživanje žajblja odsvetuje zaradi velike vsebnosti tujona, ki lahko neugodno vpliva na osrednje živčevje.

Uporabljamo sveže ali posušene liste. Liste nabiramo pred cvetenjem in jih sušimo v senci, pri čemer jih večkrat obračamo. Žajbelj cvete junija in julija.

 

Načini uporabe spoštovanega vsestranskega zelišča.

 

Zasluži si mesto na vsakem vrtu ali v lončku na oknu.



Komentarji so izklopljeni.